Vse našteto velja tudi na področju priprave dokumentacije in pridobivanja podpisov — e-podpisovanje daje pospešek procesom zlasti v kadrovskih, pravnih in nabavnih oddelkih, kjer pa se lahko občasno porodi vprašanje: “Kaj pa, če bo podpisnik kasneje zanikal, da je podpisal dokument?”.
Vprašanje je, če smo iskreni, na mestu, a dobra novica je, da so storitve elektronskega podpisovanja ustvarjene, da kaj takega preprečijo. Kako?
Moč revizijske sledi
Pravijo, da papir prenese vse in to še kako drži — a pri sodobnih dokumentnih procesih podpisnik ne more reči: “Tega pa nisem jaz podpisal.”
Vsak podpis za sabo pusti tako imenovano revizijsko sled, ki hrani informacije o tem, kdo je prejel, odprl in podpisal dokument, kdaj in na kak način ga je podpisal in kako je izkazal istovetnost.
Pomemben je tudi namen
Če za pripravo in pošiljanje dokumentov v podpis uporabljate storitev elektronskega podpisovanja, kakršna je recimo BetrSign® , ki marsikatero komunikacijsko breme prevzame namesto vas (poleg omenjene revizijske sledi so tu samodejni opomniki s povezavo do dokumenta in pozivom k podpisu), bo prejemnik s klikom na povezavo, ki jo je dobil po elektronski pošti, ter s prijavo in dejanskim podpisom že izrazil jasen namen, da vaš dokument podpiše.
Močna preverba istovetnosti
Za dostop do dokumenta mora podpisnik eksplicitno potrditi svojo identiteto. Izbira, kako bo to storil, je vaša, na voljo pa imate na primer prijavo z geslom, večfaktorsko avtentikacijo (MFA) z geslom in enkratnim geslom OTP, digitalno kvalificirano potrdilo, v Sloveniji tudi elektronsko osebno izkaznico …
Če torej nekdo vseeno zataji svoj podpis, bo verjetno težko razložil, kako je “vstopil” skozi vsa ta dobro varovana vrata.
Zakonska podlaga
Elektronsko podpisovanje pokriva lokalna in mednarodna zakonodaja — v Evropski Uniji je Uredba eIDAS “zakon”, v Združenih državah se upoštevata ESIGN Act in UETA , v Združenem kraljestvu pa so sprejeli eIDAS in jo nekoliko priredili.
V vsakem primeru je pri vseh elektronski podpis prepoznan kot pravno zavezujoč in je pod določenimi pogoji enakovreden lastnoročnem podpisu na papirju.
E-podpis redko na sodišču
Spori zaradi elektronskega podpisa na sodišču niso prav pogosti — a če se podpisnik vseeno želi umakniti, imate zaradi omenjenih dejstev dovolj dokazov, da je
- prejel dokument in ga odprl,
- izkazal svojo istovetnost na način, kot ste želeli,
- podpisal dokument in s tem potrdil dogovor.
Kar je pravzaprav bistveno več kot pri običajnem lastnoročnem podpisovanju na papir.
E-podpisovanje tako ni samo hitrejše. Je tudi pametnejše, sledljivejše in po vsej logiki nudi boljšo zaščito od tradicionalnega podpisovanja.
Preizkusite BetrSign (30 dni brezplačno) in:
- pripravljajte dokumente učinkoviteje,
- pridobivajte zakonsko skladne podpise,
- bodite na tekočem o tem, kdo, kdaj in kako je podpisal vaše dokumente,
- pozabite na zamude in zatajevanje podpisov.
Prve korake s storitvijo e-podpisovanja pa lahko naredite tudi skupaj z našim specialistom — rezervirajte demo .