S posebnim peresom na podpisni tablici, ko ste sklenili avtomobilsko zavarovanje. S prstom po telefonu, ko vam je poštar dostavil pošiljko, ki zahteva podpis. Ali pa ste morali poklikati šop dokumentov, ki ste jih prejeli po elektronski pošti, ko ste na banki odprli transakcijski račun.
In zakaj banke, zavarovalnice, pošta in ponudniki telekomunikacijskih storitev uporabljajo elektronsko podpisovanje?
Zato ker je e-podpisovanje varen, učinkovit in pravno veljaven način podpisovanja dokumentov na prodajnem mestu ali na daljavo.
Skrb za varnost in zakonsko skladnost
Ponudniki storitev e-podpisovanja morajo upoštevati pravne okvire, ki jih postavljata stroga domača in mednarodna zakonodaja.
Na nivoju Evropske unije morajo vsi ponudniki upoštevati krovno uredbo o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije (eIDAS) . Tisti, ki ustrezno izpolnjujejo pogoje, so uvrščeni na seznam zaupanja vrednih ponudnikov storitev zaupanja EU .
V Združenem kraljestvu so kljub izstopu iz EU obdržali eIDAS oziroma so si uredbo nekolikanj prilagodili in preimenovali v UK eIDAS, upoštevajo pa tudi Zakon o elektronskih komunikacijah .
V Združenih državah področje e-podpisovanja urejata Zakon o elektronskih podpisih v globalni in nacionalni trgovini (ESIGN Act) in Enotni zakon o elektronskem poslovanju (UETA) .
Kanada je za urejanje področja elektronskega podpisovanja sprejela Zakon o varstvu osebnih podatkov in elektronskih dokumentih (PIPEDA) in Enotni zakon o elektronskem poslovanju (UECA) .
Republika Srbija pa e-podpisovanje regulira z Zakonom o elektronskom dokumentu, elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja v elektronskem poslovanju .
Elektronski podpis ni samo eden
Uredba eIDAS pozna tri vrste podpisov:
- enostavni elektronski podpis (simple electronic signature - SES) je najenostavnejši za uporabo in ne zahteva preverjanja identitete (lahko je to vaše ime in priimek, ki ju natipkate na koncu elektronskega sporočila) in uporablja zgolj osnovna orodja za e-podpisovanje;
- napredni elektornski podpis (advanced electronic signature - AES) je ustvarjen na podlagi podatkov za generiranja elektronskega podpisa, ki jih podpisnik z visoko stopnjo zaupanja lahko uporablja izključno pod svojim nadzorom in ga z njim lahko identificiramo;
- kvalificirani elektronski podpis (qualifed electronic signature - QES) je v bistvu nadgrajen napredni elektronski podpis, ki kombinira kvalificirano digitalno potrdilo in posebno elektronsko sredstvo za varno hrambo zasebnega ključa in ustvarjanje podpisa, na primer pametne kartice, SIM kartice, USB-ključka ali rešitve podpisa na daljavo (v oblaku).
To klasifikacijo upoštevajo tudi v Združenem kraljestvu, v Združenih državah pa take delitve podpisov ne poznajo. Tam je e-podpis "elektronski zvok, simbol ali postopek, ki je priložen pogodbi ali drugemu zapisu ali je logično povezan z njim in ga izvede ali sprejme oseba z namenom, da podpiše zapis." Za veljavnost e-podpisa se upoštevajo:
- Namera podpisa: podpisnik mora izkazati jasen namen podpisa.
- Privolitev v elektronsko poslovanje: zlasti pri potrošniških transakcijah je treba pridobiti jasno privolitev.
- Povezava z zapisom: podpis mora biti logično povezan z dokumentom.
- Hranjenje zapisa: elektronski zapis je treba hraniti tako, da je natančen in dostopen za nadaljnjo uporabo.
In čeprav ESIGN in UETA ne predpisujeta stopenj, kot sta “napredno” ali “kvalificirano”, podpirata uporabo tehnologij, ki povečujejo zaupanje, na primer preverjanje pristnosti (s pomočjo elektronske pošte, 2FA), digitalna potrdila in revizijske sledi.
Kanadska zakonodaja naprednih ali kvalificiranih elektronskih podpisov prav tako ne pozna. Standardni elektronski podpis (SES), ki ga UECA opredeljuje kot “elektronske informacije, ki jih oseba ustvari ali sprejme za podpis dokumenta in so v dokumentu, priložene ali povezane z njim”.
E-podpise načeloma enako kot mi razvršča tudi zgoraj omenjeni srbski zakon.
In za kateri dokument je primeren kateri podpis
V Kanadi lahko deležniki z enostavnim e-podpisom podpišejo skoraj vsak dokument, razen oporok, določenih pooblastil, dokumentov družinskega prava o ločitvi in posvojitvi, uradnih sodnih dokumentov, ki jih morajo deležniki brez izjeme podpisati lastnoročno.
V Združenih državah zakonodaja ne odvzema pravnega učinka, veljavnosti ali izvršljivosti dokumenta, ker je podpisan elektronsko. Za večino dokumentov (znova z izjemo oporok, pooblastil, dokumentov družinskega prava o ločitvi in posvojitvi, uradnih sodnih dokumentov …) ima e-podpis enako veljavnost kot lastnoročni podpis. Morajo pa deležniki nedvoumno izkazati namen in biti seznanjeni z možnostjo dostopa do dokumenta v neelektronski obliki, pravico do preklica soglasja in njegovimi posledicami. Poleg tega mora biti podpisnik obveščen o vseh strojnih ali programskih zahtevah za dostop do kopije dokumenta in o pravici do pridobitve papirne kopije po podpisu.
Uredba eIDAS pa tako v EU kot v UK predvideva precej določnejše kriterije za uporabo treh tipov e-podpisov. Navadni elektronski podpis je primeren za dokumentacijo z nizko stopnjo tveganja, na primer za različne interne dogovore, obrazce za soglasje, dogovore o nerazkrivanju informacij in nekatere osnovne kadrovske dokumente.
Napredni elektronski podpis ima zadostno stopnjo preverbe identitete podpisnika, da nudi višji nivo zaupanja in varnosti, s tem pa je tudi pravno veljaven in se lažje uporabi za dokazovanje na sodišču. Primeren je za transakcije s srednjim tveganjem, pogodbe, dokumente poslovodnih organov, zavarovalne police, bančne posojilne pogodbe, logistično dokumentacijo, zdravstvene kartoteke, najemne pogodbe, kadrovsko dokumentacijo, naročila, dobavnice, projektna poročila, tehnično dokumentacijo, pogodbe o nerazkritju informacij, primopredajne zapisnike …
Kvalificirani e-podpis zaradi kombinacije z osebnim digitalnim potrdilom nudi najvišjo stopnjo pravne varnosti in ga kot enakovrednega lastnoročnemu podpisu prepoznavajo v vseh članicah EU. Z njim lahko podpisujete dokumente z visoko stopnjo tveganja in v reguliranih sektorjih, kot so zdravstvo, finance …
Kaj pa uporabniška izkušnja?
Implementacija kompleksnejših varnostnih mehanizmov pomeni seveda več dela tudi za uporabnika — pri kvalificiranem podpisu morate svojo istovetnost dokazati z lokalnim ali oblačnim digitalnim osebnim potrdilom, proces pa zahteva nekaj tehnične spretnosti. Po drugi strani pri enostavnem e-podpisu samo kliknete na povezavo do dokumenta in ga s še enim klikom podpišete.
Napredni e-podpis je nekje na sredi: nudi idealno ravnovesje med varnostjo ter pravnim učinkom in boljšo uporabniško izkušnjo. Uredba eIDAS v prvem odstavku 25. člena o pravnem učinku naprednega e-podpisa pravi naslednje: “Elektronskemu podpisu se ne odvzameta pravni učinek in dopustnost kot dokaz v pravnih postopkih le zato, ker je v elektronski obliki ali ker ne izpolnjuje zahtev za kvalificirani elektronski podpis.”
Verjamemo, da zdaj znate razlikovati vrste elektronskih podpisov in da veste, kateri je primeren za določen scenarij. BetrSign lahko brezplačno preizkušate 30 dni .
Imate dodatna vprašanja ali si želite osebno predstavitev? Potem rezervirajte demo z našim strokovnjakom .