| 2FA |
2FA (Two-Factor Authentication / dvofaktorska avtentikacija) je varnostni postopek, pri katerem se uporabnik prijavi z dvema različnima načinoma potrjevanja istovetnosti. Gre za kombinacijo nečesa, kar veš (geslo), in nečesa, kar imaš (telefon, aplikacija, SMS koda) ali kar si (prstni odtis, obrazni odtis). Pri e-podpisovanju 2FA zagotavlja, da lahko dokument podpiše samo prava oseba z geslom in kodo, ki jo prejme na telefon. |
| AES | Napredni elektronski podpis (AES – Advanced Electronic Signature) zagotavlja višjo stopnjo varnosti. Podpis je povezan s podpisnikom na način, da ga je mogoče enolično prepoznati, ustvarjen pa je z uporabo tehnologije, ki onemogoča neopazne spremembe. Tak podpis je že pravno zavezujoč in ga podjetja pogosto uporabljajo v poslovnih procesih. |
| Audit Trail | Revizijska sled (Audit Trail) je podroben zapis vseh dejanj, ki se zgodijo z določenim dokumentom ali procesom – kdo ga je odprl, kdaj, na kateri napravi, kdo ga je podpisal in v katerem vrstnem redu. Pri e-podpisovanju revizijska sled zagotavlja preglednost in dokazljivost, saj omogoča, da lahko kadar koli preverimo celotno zgodovino dokumenta. |
| Avtentikacija | Avtentikacija je postopek preverjanja istovetnosti pred odobritvijo dostopa do sistema, aplikacije ali dokumenta. Najpogostejše oblike avtentikacije: nekaj, kar veš (geslo, PIN), nekaj, kar imaš (telefon, pametna kartica, USB žeton), in nekaj, kar si (biometrija: prstni odtis, prepoznavanje obraza). |
| Avtentikator | Avtentikator je strojno ali programsko orodje, ki ustvarja in potrjuje enkratna gesla (OTP) ali druge oblike varnostnih kod za preverjanje identitete uporabnika. Uporablja se kot del 2FA ali MFA postopkov. Poznamo dve glavni obliki avtentikatorjev: strojni avtentikator, to je posebna naprava ali USB žeton, ki generira varnostne kode, in programski avtentikator, mobilne aplikacije, kot so Google Authenticator, Microsoft Authenticator in Authy, ki na telefonu ustvarjajo časovno omejene kode (TOTP). |
| BetrSign | BetrSign je storitev za elektronsko podpisovanje številka 1 v regiji. Uporabnikom omogoča hitro, varno in pravno veljavno podpisovanje dokumentov v elektronski obliki – brez tiskanja, skeniranja in pošiljanja. Podpira različne tipe elektronskih podpisov v skladu z uredbo eIDAS, omogoča enostavno uporabo na računalniku ali telefonu, vključuje revizijsko sled in časovni žig in je idealen za podjetja vseh velikosti, ki želijo pospešiti poslovne procese in znižati stroške. BetrSign podjetjem olajša digitalno transformacijo, zaposlenim prihrani čas, strankam pa nudi sodobno in prijazno uporabniško izkušnjo podpisovanja. |
| Biometrija | Biometrija je način prepoznavanja in preverjanja istovetnosti na podlagi edinstvenih telesnih ali vedenjskih značilnosti posameznika: prstni odtis, prepoznavanje obraza, šarenice ali glasu, način tipkanja … |
| CRM | CRM (Customer Relationship Management) je sistem za upravljanje odnosov s strankami. Podjetjem pomaga spremljati podatke o strankah, zgodovino komunikacije, prodajne priložnosti in podporo. Omogoča boljši vpogled v potrebe strank, učinkovitejšo prodajo in osebnejšo komunikacijo. |
| Časovni žig | Časovni žig je digitalna oznaka, ki dokumentu doda natančen datum in uro. Uporablja se za dokazovanje, kdaj je bil dokument ustvarjen ali podpisan, in zagotavlja, da vsebina po tem trenutku ni bila več spremenjena. |
| Digitalna identiteta v e-denarnici | Digitalna identiteta v e-denarnici (EU Digital Identity Wallet) je nova pobuda Evropske unije, ki bo vsakemu državljanu omogočila, da na telefonu ali drugi napravi varno hrani svojo digitalno identiteto in jo uporablja povsod v EU: osebni dokumenti (npr. osebna izkaznica, vozniško dovoljenje), digitalna potrdila za e-podpisovanje, zdravstveni podatki, bančne kartice, vozovnice, izkaznice … Uporabnik bo lahko z digitalno identiteto v e-denarnici dostopal do javnih e-storitev v EU, varno podpisoval dokumente (tudi kvalificirano, QES) ter dokazoval svojo identiteto na spletu ali v fizičnem okolju (npr. pri najemu avtomobila, prijavi v hotel). |
| Digitalna transakcija | Digitalna transakcija je katera koli izmenjava vrednosti, informacij ali dogovora, ki poteka v elektronski obliki – brez papirja in potrebe po fizični prisotnosti. Lahko je nakup v spletni trgovini, plačilo z mobilno aplikacijo, podpis na daljavo ali pošiljanje elektronskega računa. Ključne lastnosti digitalne transakcije so hitrost, sledljivost in varnost. Pogosto vključuje tudi e-podpis, saj ta zagotavlja, da sta stranki soglašali s pogoji in da dokument ni bil spremenjen. |
| Digitalna transformacija | Digitalna transformacija pomeni, da organizacija svoje procese, storitve in poslovne modele prilagodi digitalnim tehnologijam. Pri tem ne gre samo za uvedbo novih orodij, ampak za celovit prehod v način dela, pri katerem digitalne rešitve postanejo osnova za učinkovitost, inovacije in boljšo uporabniško izkušnjo. Primeri digitalne transformacije: uvedba e-podpisovanja namesto papirnega podpisovanja, avtomatizacija poslovnih procesov (ERP, CRM), uporaba podatkovne analitike za odločanje, digitalni kanali za komunikacijo s strankami. Glavni cilj digitalne transformacije je večja učinkovitost, prilagodljivost in konkurenčnost v digitalni dobi. |
| Dokumentni delotok | Dokumentni delotok pomeni pot, ki jo dokument opravi od nastanka do končne hrambe – kdo ga pripravi, pregleda, podpiše, potrdi in kje se shrani. Ločimo dva tipa. Prvi je analogni (papirni) delotok, pri katerem se dokument natisne, podpiše na roke, fizično potuje med oddelki ali po pošti, za vsako spremembo ga je treba ponovno natisniti, shranjuje se v mapah in arhivih. Predstavlja številna tveganja: izguba, počasnost, višji stroški, omejena sledljivost. Drugi je digitalni: dokument nastane in kroži v elektronski obliki, podpisuje se z elektronskim podpisom (SES, AES ali QES), pošilja se prek varnih digitalnih kanalov, shranjuje se v elektronskih arhivih (npr. PDF/A + časovni žig). Prednosti so hitrost, nižji stroški, lažje sledenje, večja varnost … |
| Dvofaktorska avtentikacija |
2FA (Two-Factor Authentication / dvofaktorska avtentikacija) je varnostni postopek, pri katerem se uporabnik prijavi z dvema različnima načinoma potrjevanja istovetnosti. Gre za kombinacijo nečesa, kar veš (geslo), in nečesa, kar imaš (telefon, aplikacija, SMS koda) ali kar si (prstni odtis, obrazni odtis). Pri e-podpisovanju 2FA zagotavlja, da lahko dokument podpiše samo prava oseba z geslom in kodo, ki jo prejme na telefon. |
| E-denarnica | E-denarnica je digitalna aplikacija ali naprava, v kateri uporabnik varno hrani svoje plačilne podatke, digitalne identitete, potrdila ali ključe. Omogoča brezgotovinsko in brezpapirno poslovanje – od plačevanja do elektronskega podpisovanja. Primeri uporabe: shranjevanje bančnih kartic za spletna in mobilna plačila (npr. Apple Pay, Google Wallet), hramba digitalnih potrdil za prijavo in e-podpisovanje, hramba elektronskih vozovnic, dokumentov ... V povezavi z e-podpisovanjem lahko e-denarnica služi kot varno mesto za digitalna potrdila in ključe, ki jih uporabnik uporablja pri podpisovanju dokumentov. |
| E-podpisovanje |
E-podpisovanje (elektronsko podpisovanje) je podpisovanje v digitalni obliki na računalniku, pametni mobilni napravi ali na podpisnem zaslonu (hitro, varno in brez papirja). Podpis potrjuje identiteto podpisnika in zagotavlja, da vsebina dokumenta ostane nespremenjena. |
| E-potpis FINA | E-Potpis je storitev kvalificiranega elektronskega podpisovanja (QES), ki jo na Hrvaškem ponuja hrvaška državna finančna agencija FINA. Omogoča, da uporabniki (posamezniki in podjetja) dokumente podpišejo digitalno na lastnoročnemu podpisu enakovreden način. Uporabniki pridobijo digitalno potrdilo, ki je lahko shranjeno na pametni kartici, USB-žetonu ali v mobilni aplikaciji (mobilni e-potpis). Storitve so skladne z uredbo eIDAS, zato so podpisi ustvarjeni prek FINA E-Potpisa veljavni v celotni EU. |
| ECC | ECC (Elliptic Curve Cryptography) je sodobna oblika asimetrične kriptografije, ki temelji na matematičnih lastnostih eliptičnih krivulj. Kot RSA uporablja par ključev (javni in zasebni), a za isto raven varnosti potrebuje bistveno krajše ključe. Zaradi krajših ključev je ECC hitrejša, porabi manj računalniških virov in je primernejša za mobilne naprave in pametne kartice. |
| eIDAS | Uredba eIDAS (Electronic Identification, Authentication and Trust Services) predstavlja evropski pravni okvir, ki določa enotna pravila za elektronsko identifikacijo, elektronske podpise in druge zaupanja vredne storitve (npr. elektronske žige, časovne žige, elektronsko dostavo). Sprejeta je bila, da bi v vseh državah EU zagotovila enako veljavnost in zaupanje v digitalne postopke, kot jih imajo papirni dokumenti in lastnoročni podpisi. Podjetja in uporabniki lahko vtako arno poslujejo čez mejo, elektronski podpisi, skladni z eIDAS, pa so pravno veljavni po celotni EU. |
| eIDAS 2.0 | eIDAS 2.0 je posodobitev evropske uredbe o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, sprejeta leta 2024. Njena glavna novost je uvedba evropske digitalne identitetne denarnice (EU Digital Identity Wallet), ki jo bodo lahko uporabljali vsi državljani EU. Vsak državljan bo imel možnost pridobiti digitalno denarnico na telefonu, v njej bo lahko hranil osebne dokumente, digitalna potrdila, plačilne podatke in druge identitete, omogočala bo varno prijavo v javne in zasebne storitve po vsej EU, omogočala bo kvalificirano elektronsko podpisovanje (QES) neposredno iz mobilne denarnice, povečala bo čezmejno zaupanje in interoperabilnost med državami članicami. Cilj eIDAS 2.0 je ustvariti enoten evropski okvir za digitalno identiteto in e-podpis, ki bo tako za državljane kot podjetja enako veljaven povsod po EU. |
| Elektronska dostava | Elektronska dostava je varen način pošiljanja dokumentov v digitalni obliki, pri katerem sistem beleži, kdo je sporočilo poslal, kdo ga je prejel in kdaj se je to zgodilo. Deluje kot “priporočeno pismo” v digitalnem svetu — z dokazom o oddaji in prejemu. |
| Elektronska osebna izkaznica | eOI (elektronska osebna izkaznica) je nova slovenska osebna izkaznica z vgrajenim čipom, ki poleg običajne identifikacije omogoča tudi digitalno uporabo. Na čipu so shranjena digitalna potrdila, s katerimi se lahko prijavimo v spletne storitve države in elektronsko podpisujemo dokumente. Za uporabo eOI v digitalnem svetu potrebujemo čitalnik kartic in programsko opremo, oziroma mobilno aplikacijo, če uporabljamo funkcijo mobilne identitete. |
| Elektronski žig | Elektronski žig je digitalni pečat organizacije (na primer podjetja ali državnega organa), ki potrjuje izvor in celovitost elektronskega dokumenta. Podobno kot žig na papirju dokazuje, da dokument res prihaja od določene organizacije in da ga nihče ni spreminjal. |
| Elektronsko podpisovanje | Elektronsko podpisovanje (e-podpisovanje) je podpisovanje v digitalni obliki na računalniku, pametni mobilni napravi ali na podpisnem zaslonu (hitro, varno in brez papirja). Podpis potrjuje identiteto podpisnika in zagotavlja, da vsebina dokumenta ostane nespremenjena. |
| eOI | eOI (elektronska osebna izkaznica) je nova slovenska osebna izkaznica z vgrajenim čipom, ki poleg običajne identifikacije omogoča tudi digitalno uporabo. Na čipu so shranjena digitalna potrdila, s katerimi se lahko prijavimo v spletne storitve države in elektronsko podpisujemo dokumente. Za uporabo eOI v digitalnem svetu potrebujemo čitalnik kartic in programsko opremo, oziroma mobilno aplikacijo, če uporabljamo funkcijo mobilne identitete. |
| ERP | ERP (Enterprise Resource Planning) je celovit informacijski sistem, ki podjetjem pomaga povezati in upravljati ključne poslovne procese – od financ, prodaje, nabave in skladišča do proizvodnje in kadrov. Omogoča boljši pregled nad poslovanjem in hitrejše odločanje. Ko je ERP povezan z rešitvami, kot je e-podpisovanje, postanejo postopki (npr. potrjevanje naročilnic, podpisovanje pogodb, izdaja računov) še hitrejši in preglednejši. |
| ESIGN Act | ESIGN Act (Electronic Signatures in Global and National Commerce Act) je ameriški zakon iz leta 2000, ki priznava pravno veljavnost elektronskih podpisov in elektronskih dokumentov. Njegovo glavno sporočilo je preprosto: elektronski podpis ima enako veljavo kot podpis na papirju. Zakon je omogočil, da podjetja in potrošniki v ZDA sklepajo pogodbe in druge pravne dogovore digitalno, brez potrebe po tiskanju ali fizičnem podpisovanju. |
| ETSI standard |
ETSI (European Telecommunications Standards Institute) je evropski inštitut, ki razvija tehnične standarde za področje telekomunikacij, informacijske varnosti in elektronskih podpisov. Za e-podpisovanje in zaupanja vredne storitve (po uredbi eIDAS) pripravlja natančne tehnične specifikacije, ki določajo, kako morajo ponudniki storitev (QTSP) zagotavljati varnost, interoperabilnost in skladnost. Primeri ETSI standardov na področju eIDAS so: ETSI EN 319 401 (splošne zahteve za zaupanja vredne storitve), ETSI EN 319 411 (zahteve za izdajatelje digitalnih potrdil), ETSI EN 319 421 (zahteve za časovne žige), ETSI EN 319 521 (zahteve za storitve elektronske dostave). |
| FINA | FINA (Financijska agencija) je hrvaška državna agencija, ki med drugim zagotavlja storitve elektronske identifikacije in elektronskega podpisovanja. Je eden od hrvaških zaupanja vrednih ponudnikov storitev (QTSP) v skladu z uredbo eIDAS. Uporabniki z njo pridobijo digitalna potrdila za fizične osebe in podjetja, dostop do e-servisov države in javne uprave ter možnost kvalificiranega elektronskega podpisovanja (QES). FINA ima ključno vlogo pri digitalnem poslovanju na Hrvaškem in omogoča varno in pravno veljavno elektronsko komunikacijo med državo, podjetji in državljani. |
| FTP | FTP (File Transfer Protocol) je protokol za prenos datotek med računalniki prek interneta. Uporablja se za prenos datotek s strežnika na računalnik in obratno. Čeprav je FTP ena najstarejših internetnih tehnologij, se še vedno uporablja, a ima določene varnostne omejitve. Podatki (vključno z gesli) se prenašajo v nešifrirani obliki, zato ga danes pogosto nadomeščata varnejši različici FTPS (FTP Secure – uporablja SSL/TLS šifriranje) in SFTP (SSH File Transfer Protocol – temelji na protokolu SSH, torej Secure Shell, in je še varnejši). |
| GDPR | GDPR (General Data Protection Regulation / Splošna uredba o varstvu podatkov) je evropska uredba, ki določa pravila za varovanje osebnih podatkov in zasebnosti posameznikov v EU. Velja za vsa podjetja in organizacije, ki obdelujejo osebne podatke prebivalcev EU – ne glede na to, kje imajo sedež. Ljudem daje večji nadzor nad njihovimi podatki (npr. pravico do vpogleda, popravka ali izbrisa), podjetjem pa nalaga obveznosti glede varnega zbiranja, shranjevanja in uporabe teh podatkov. |
| Halcom One | Halcom One je rešitev za varno elektronsko podpisovanje in prijavo, ki jo v Sloveniji ponuja podjetje Halcom. Deluje kot QSCD (Qualified Signature Creation Device) v oblaku: uporabnik za kvalificirani elektronski podpis ne potrebuje pametne kartice, USB-žetona ali čitalnika. Podpisovanje poteka prek mobilne aplikacije, uporabnik se identificira v aplikaciji, prejme potrditveno sporočilo, z geslom ali biometrijo (prstni odtis, obrazna prepoznava) pa potrdi podpis. Rešitev omogoča enostavno, mobilno in varno kvalivicirano elektronsko podpisovanje (QES) kjer koli v skladu z eIDAS. |
| Hash | Hash ali kriptografska zgoščena vrednost je krajši niz znakov, ki nastane, ko algoritem obdeluje podatke (npr. dokument). Vsak dokument ima svojo enolično hash vrednost – že najmanjša sprememba (tudi ena črka ali presledek) ustvari popolnoma drugačen rezultat. |
| HSM | HSM (Hardware Security Module) je specializirana strojna naprava za varno shranjevanje in uporabo kriptografskih ključev. Deluje kot visoko zaščiten “trezor”, v katerem so shranjeni zasebni ključi za šifriranje, avtentikacijo in elektronsko podpisovanje. V kontekstu e-podpisovanja se HSM uporablja kot QSCD (Qualified Signature Creation Device), saj zagotavlja, da zasebni ključi nikoli ne zapustijo varnega okolja. To omogoča, da organizacije ustvarjajo kvalificirane elektronske podpise v velikem obsegu (npr. množično podpisovanje računov, pogodb ali obvestil). |
| HTML | HTML (HyperText Markup Language) je osnovni jezik za oblikovanje spletnih strani. Z njim določimo strukturo vsebine – naslove, odstavke, sezname, povezave, slike, obrazce … HTML sam določa kaj je na strani, ne pa tudi, kako je videti (za to se uporablja CSS) ali kako se obnaša (za to imamo JavaScript). Vsaka spletna stran, ne glede na tehnologijo, v ozadju temelji na HTML. |
| HTML5 | HTML5 je peta različica jezika HTML (HyperText Markup Language), ki se uporablja za oblikovanje in prikaz spletnih strani. Prinaša številne izboljšave, zaradi katerih so spletne aplikacije zmogljivejše, hitrejše in uporabniku prijaznejše – in to brez potrebe po dodatnih vtičnikih. HTML5 podpira video in avdio brez zunanjih predvajalnikov, nove oznake za boljšo strukturo, canvas element za grafiko in animacije, izboljšano podporo za mobilne naprave in lokalno shranjevanje podatkov v brskalniku. Pri e-podpisovanju se HTML5 uporablja kot osnova za spletne aplikacije, ki omogočajo, da uporabniki dokumente podpisujejo neposredno v brskalniku, brez posebne programske opreme. |
| Infrastruktura javnih ključev |
Infrastruktura javnih ključev (PKI – Public Key Infrastructure) je sistem tehnologij, politik in postopkov, ki omogoča varno uporabo javnih/zasebnih ključev kriptografije. Z infrastrukturo javnih ključev zagotavljamo varne in zaupanja vredne elektronske komunikacije, podpise in identifikacije. |
| Kriptografska zgoščena vrednost | Kriptografska zgoščena vrednost, pogosto imenovana tudi hash, je krajši niz znakov, ki nastane, ko algoritem obdeluje podatke (npr. dokument). Vsak dokument ima svojo enolično hash vrednost – že najmanjša sprememba (tudi ena črka ali presledek) ustvari popolnoma drugačen rezultat. |
| Kvalificirani elektronski podpis | Kvalificirani elektronski podpis (QES – Qualified Electronic Signature) je najvišja in pravno najmočnejša oblika e-podpisa. Izenačena je z lastnoročnim podpisom na papirju v vseh državah EU. Ustvari se z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, ki ga izda zaupanja vreden ponudnik (QTSP), ter na varni napravi (npr. pametna kartica, varna aplikacija). QES zagotavlja najvišjo raven zaupanja in se uporablja za pravno občutljive dokumente (npr. pogodbe, javna naročila). |
| KYC | KYC (Know Your Customer / Spoznaj svojo stranko) je postopek, s katerim podjetja (banke, zavarovalnice in ponudniki finančnih ali digitalnih storitev) preverijo identiteto svojih strank. Namen KYC je preprečevanje zlorab, kot so pranje denarja, financiranje terorizma ali goljufije. Postopek običajno vključuje: zbiranje osebnih podatkov (ime, naslov, datum rojstva), preverjanje dokumentov (osebna izkaznica, potni list), včasih tudi dodatne korake, kot so video identifikacija ali preverjanje naslova. |
| Lastnoročni elektronski podpis | Lastnoročni elektronski podpis je digitalna oblika podpisa, ki ga uporabnik ustvari s svojim prstom, miško ali pisalom na napravi (telefonu, tablici, računalniku). |
| MFA | MFA (Multi-Factor Authentication / večfaktorska avtentikacija) je varnostni postopek, pri katerem se za prijavo ali potrditev dostopa uporabi več kot en dejavnik preverjanja identitete. Medtem ko 2FA uporablja dva, MFA lahko kombinira dva ali več (geslo, mobilna aplikacija, SMS koda, prstni odtis, obrazna prepoznava, varnostni ključ …). Če en varnostni element (npr. geslo) pade v napačne roke, do dokumenta še vedno ni moč dostopati brez dodatnih potrjevalnih korakov. V e-podpisovanju to pomeni zelo visok nivo zaščite, saj lahko podpis odda samo oseba, ki je uspešno prestala vse preverbe. |
| Množično pošiljanje | Množično pošiljanje pomeni, da en dokument ali sporočilo hkrati pošljemo večjemu številu prejemnikov. Namesto da bi vsak dokument pošiljali posebej, sistem omogoča, da se isti obrazec, pogodba ali obvestilo razdeli med več strank ali zaposlenih v enem koraku. Pri e-podpisovanju lahko podjetje hitro razpošlje dokumente več osebam hkrati, pri čemer vsak prejemnik prejme svoj izvod za podpis. |
| Napredni elektronski podpis | Napredni elektronski podpis (AES – Advanced Electronic Signature) zagotavlja višjo stopnjo varnosti. Podpis je povezan s podpisnikom na način, da ga je mogoče enolično prepoznati, ustvarjen pa je z uporabo tehnologije, ki onemogoča neopazne spremembe. Tak podpis je že pravno zavezujoč in ga podjetja pogosto uporabljajo v poslovnih procesih. |
| Navadni elektronski podpis | Navadni elektronski podpis (SES – Simple Electronic Signature) je osnovna oblika e-podpisa. Sem spadajo na primer podpis s pisalom na tablici, vnos imena in priimka v dokument ali klik na gumb “Strinjam se”. Je enostaven za uporabo, a manj varen, saj identiteta podpisnika ni vedno zanesljivo potrjena. |
| Osebno digitalno potrdilo | Osebno digitalno potrdilo je elektronski dokument, ki potrjuje identiteto posameznika v digitalnem okolju. Izdajo ga zaupanja vredni ponudniki (QTSP) in vsebuje podatke, kot so ime, priimek ter javni ključ podpisnika. Uporablja se pri ustvarjanju kvalificiranega elektronskega podpisa (QES), saj zagotavlja, da je podpis res povezan s pravo osebo. |
| OTP | OTP (One-Time Password / enkratno geslo) je varnostna koda, ki velja samo za eno prijavo ali en proces. Ustvari se dinamično in poteče po nekaj sekundah ali minutah, zato jo je skoraj nemogoče zlorabiti. OTP se običajno uporablja kot dodatna zaščita pri prijavi ali podpisovanju dokumentov. Uporabnik ga prejme po SMS, mobilni aplikaciji ali namenski napravi (token). V e-podpisovanju OTP pogosto služi kot drugi faktor avtentikacije (2FA), v kombinaciji z geslom zagotavlja, da dokument podpiše res prava oseba. |
| Pametna kartica | Pametna kartica je plastična kartica z vgrajenim čipom, ki lahko varno shranjuje podatke, na primer digitalna potrdila in zasebne ključe. Pogosto se uporablja kot QSCD (Qualified Signature Creation Device) za ustvarjanje kvalificiranih elektronskih podpisov. Za uporabo pametne kartice potrebujemo bralnik kartic in ustrezno programsko opremo. Pri podpisovanju zasebni ključ ostane na kartici (ne prenese se na računalnik ali spletno storitev) in tako zagotavlja visoko stopnjo varnosti. Primeri uporabe: elektronsko podpisovanje dokumentov, prijava v informacijske sisteme, dostop do e-storitev javne uprave (npr. z eOI). |
| PDF (Portable Document Format) je univerzalni format datotek, ki ga je razvilo podjetje Adobe za prenos in prikaz dokumentov neodvisno od operacijskih sistemov, naprav ali programske opreme. PDF je na vseh zaslonih in pri tiskanju videti enak, zato je idealen za pogodbe, račune in uradne obrazce. Podpira vgrajene elektronske podpise, časovne žige in revizijsko sled. | |
| PDF/A | PDF/A je posebna različica PDF, namenjena dolgoročnemu arhiviranju elektronskih dokumentov. Uporablja se za pravne, finančne in uradne dokumente, pri katerih je treba zagotoviti trajno veljavnost in berljivost – skupaj z e-podpisom in časovnim žigom. |
| PIPEDA | PIPEDA (Personal Information Protection and Electronic Documents Act) je kanadski zakon, ki ureja, kako podjetja zbirajo, uporabljajo in varujejo osebne podatke v okviru poslovanja. Hkrati priznava tudi pravno veljavnost elektronskih dokumentov in podpisov. Namen zakona je zaščititi zasebnost posameznikov in povečati zaupanje v digitalno poslovanje. |
| PKI | PKI (Public Key Infrastructure) je sistem tehnologij, politik in postopkov, ki omogoča varno uporabo javnih/zasebnih ključev kriptografije. Z infrastrukturo javnih ključev zagotavljamo varne in zaupanja vredne elektronske komunikacije, podpise in identifikacije. |
| QES |
Kvalificirani elektronski podpis (QES – Qualified Electronic Signature) je najvišja in pravno najmočnejša oblika e-podpisa. Izenačena je z lastnoročnim podpisom na papirju v vseh državah EU. Ustvari se z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, ki ga izda zaupanja vreden ponudnik (QTSP), ter na varni napravi (npr. pametna kartica, varna aplikacija). QES zagotavlja najvišjo raven zaupanja in se uporablja za pravno občutljive dokumente (npr. pogodbe, javna naročila). |
| QSCD | QSCD (Qualified Signature Creation Device) pomeni kvalificirana naprava za ustvarjanje elektronskega podpisa. Gre za varno napravo ali programsko rešitev, ki hrani uporabnikov zasebni ključ in ga uporablja za ustvarjanje kvalificiranega elektronskega podpisa (QES). Zasebni ključ ostaja varno shranjen in se uporablja samo znotraj QSCD. Tako se zagotovi najvišji nivo varnosti in skladnost z uredbo eIDAS. Naprave QSCD so pametne kartice z digitalnim potrdilom, varni USB-žetoni, mobilne aplikacije, ki delujejo kot varno okolje, in strežniške rešitve HSM (Hardware Security Module). |
| Revizijska sled | Revizijska sled (Audit Trail) je podroben zapis vseh dejanj, ki se zgodijo z določenim dokumentom ali procesom – kdo ga je odprl, kdaj, na kateri napravi, kdo ga je podpisal in v katerem vrstnem redu. V e-podpisovanju revizijska sled zagotavlja preglednost in dokazljivost, saj omogoča, da lahko kadar koli preverimo celotno zgodovino dokumenta. To povečuje zaupanje in je pomembno tudi pri pravnih sporih ali notranjih revizijah. |
| RSA | RSA je ena najbolj znanih in razširjenih kriptografskih metod za šifriranje in digitalno podpisovanje (avtorji Rivest, Shamir in Adleman). Gre za asimetrično kriptografijo, uporabo dveh ključev: javni ključ, s katerim podatke šifriramo ali preverjamo podpis, in zasebni ključ, s katerim podatke dešifriramo ali ustvarimo podpis. Pri e-podpisovanju RSA zagotavlja, da lahko veljaven podpis ustvari le imetnik zasebnega ključa, vsak pa lahko s pomočjo javnega ključa preveri njegovo pristnost. |
| SES | Navadni elektronski podpis (SES – Simple Electronic Signature) je osnovna oblika e-podpisa. Sem spadajo na primer podpis s pisalom na tablici, vnos imena in priimka v dokument ali klik na gumb “Strinjam se”. Je enostaven za uporabo, a manj varen, saj identiteta podpisnika ni vedno zanesljivo potrjena. |
| SETCCE eID | SETCCE eID je rešitev podjetja SETCCE za elektronsko identiteto in elektronsko podpisovanje v Sloveniji. Omogoča varno avtentikacijo uporabnikov in kvalificirano e-podpisovanje dokumentov v skladu z uredbo eIDAS. S SETCCE eID lahko posamezniki dostopajo do spletnih storitev z varno digitalno identiteto, podjetja pa lahko omogočijo strankam enostavno in zanesljivo podpisovanje dokumentov. Rešitev deluje na spletnih in mobilnih kanalih, uporablja pa se v bančništvu, telekomunikacijah, javni upravi in drugih panogah, ki temeljijo na zanesljivi identifikaciji in e-podpisovanju. |
| Seznam zaupanja EU | Seznam zaupanja EU (EU Trusted List) je uradni register vseh zaupanja vrednih ponudnikov storitev zaupanja (QTSP – Qualified Trust Service Providers) v Evropski uniji. Na njem so navedeni ponudniki, ki izpolnjujejo zahteve uredbe eIDAS in so zato pooblaščeni za izdajanje kvalificiranih digitalnih potrdil, kvalificiranih elektronskih podpisov, žigov, časovnih žigov in storitev elektronske dostave. |
| SFTP | SFTP (SSH File Transfer Protocol / Secure File Transfer Protocol) je varen protokol za prenos datotek prek omrežja. Temelji na protokolu SSH (Secure Shell), kar pomeni, da se vsi prenosi (tudi gesla) šifrirajo. To preprečuje prestrezanje podatkov in nepooblaščen dostop. V praksi se SFTP uporablja v poslovnih in vladnih okoljih za varen prenos občutljivih dokumentov, integracijo med različnimi sistemi (npr. ERP, CRM) in izmenjavo podpisanih ali arhiviranih dokumentov. Za razliko od starejšega FTP je protokol zasnovan izključno z mislijo na varnost in danes predstavlja standard za zaupne podatke. |
| SI-PASS | SI-PASS je slovenski državni sistem za enotno prijavo in elektronsko podpisovanje pri spletnih storitvah javne uprave. Uporabnikom omogoča, da se z enim računom prijavijo v različne portale (npr. eUprava, eDavki, eZPIZ …) in tam varno dostopajo do osebnih podatkov ali oddajajo vloge. Podpira več načinov prijave: digitalno potrdilo (npr. SIGEN-CA), smsPASS (geslo + SMS koda), mobilna identiteta smsPASS (mobilna aplikacija). |
| SLA | SLA (Service Level Agreement / dogovor o ravni storitve) je pogodba med ponudnikom storitve in uporabnikom, ki določa, kakšno kakovost, razpoložljivost in odzivnost storitve lahko pričakujemo. Vsebuje merljive kazalnike, kot so odzivni čas podpore, stopnja razpoložljivosti (npr. 99,9 % uptime), čas odprave napak in podobno. |
| smsPASS | smsPASS je ena izmed metod prijave v sistem SI-PASS, ki ga v Sloveniji uporablja eUprava in druge državne storitve. Deluje tako, da uporabnik ob prijavi vnese svoje uporabniško ime in geslo, nato pa na mobilni telefon prejme enkratno kodo prek SMS-sporočila. Gre za obliko dvofaktorske avtentikacije (2FA), saj poleg gesla (nekaj, kar veš) zahteva še kodo na telefonu (nekaj, kar imaš). smsPASS je zato varnejši od samega gesla in se pogosto uporablja pri dostopu do uradnih e-storitev v Sloveniji. |
| SSO | Enotna prijava (Single Sign-On / SSO) je metoda preverjanja identitete, ki uporabnikom omogoča prijavo v več aplikacij in spletnih mest z enim samim nizom poverilnic. Ker odpravlja potrebo po vnosu in pomnjenju različnih uporabniških imen in gesel za vsako posamezno storitev, poenostavlja dostop do njih in omogoča boljšo uporabniško izkušnjo. |
| Storitev e-podpisovanja |
Storitev elektronskega podpisovanja (e-podpisovanja) je zaupanja vredna storitev, ki omogoča, da uporabniki varno in pravno veljavno podpisujejo elektronske dokumente. Stotive e-podpisovanja poskrbijo za identifikacijo podpisnika, ustvarjanje elektronskega podpisa (navadnega, naprednega ali kvalificiranega), varno shranjevanje in zaščito zasebnih ključev, revizijsko sled, ki dokazuje, kdaj in kdo je dokument podpisal. Storitve e-podpisovanja morajo biti skladne z uredbo eIDAS. |
| Storitev elektronskega podpisovanja | Storitev elektronskega podpisovanja (e-podpisovanja) je zaupanja vredna storitev, ki omogoča, da uporabniki varno in pravno veljavno podpisujejo elektronske dokumente. Stotive e-podpisovanja poskrbijo za identifikacijo podpisnika, ustvarjanje elektronskega podpisa (navadnega, naprednega ali kvalificiranega), varno shranjevanje in zaščito zasebnih ključev, revizijsko sled, ki dokazuje, kdaj in kdo je dokument podpisal. Storitve e-podpisovanja morajo biti skladne z uredbo eIDAS. |
| Storitve zaupanja v oblaku | Storitve zaupanja v oblaku so digitalne storitve, ki jih zagotavljajo zaupanja vredni ponudniki (QTSP) prek spleta in so skladne z uredbo eIDAS. Uporabnikom omogočajo varno uporabo elektronskih podpisov, elektronskih žigov, časovnih žigov, elektronsko dostavo in hrambo dokumentov brez posebnih fizičnih naprav (pametnih kartic ali USB-žetonov). Vse poteka v certificiranem okolju v oblaku (npr. HSM v podatkovnem centru), dostop pa je mogoč s pomočjo zaščitenega postopka avtentikacije (na primer geslo, 2FA, mobilna aplikacija). |
| UECA | UECA (Uniform Electronic Commerce Act) je modelni zakon, ki so ga sprejele kanadske province in ozemlja (razen Quebeca, ki ima lastna pravila). Uredba določa, da elektronske pogodbe, dokumenti in podpisi ne smejo biti zavrnjeni zgolj zato, ker so v digitalni obliki. UECA zagotavlja enotna pravila za elektronsko trgovanje in olajša čezprovincijsko poslovanje. |
| UETA | UETA (Uniform Electronic Transactions Act) je modelni zakon, ki so ga sprejele skoraj vse ameriške zvezne države (razen nekaj izjem). Njegov namen je poenotiti pravila za elektronske podpise in elektronske transakcije znotraj posameznih držav. UETA določa, da elektronski podpis ali zapis ne more biti zavrnjen zgolj zato, ker je v digitalni obliki. V praksi UETA dopolnjuje ESIGN Act — skupaj zagotavljata pravni okvir, da so e-podpisi priznani na ravni zvezne države in celotnih ZDA. |
| UI | Uporabniški vmesnik (UI / User Interface) je “obraz” aplikacije ali sistema – kar uporabnik vidi in s čimer neposredno upravlja: gumbi, meniji, barve, ikone, tipografija in postavitev elementov na zaslonu. Dober UI je pregleden, estetsko prijeten in logično zasnovan, da uporabnik hitro najde, kar potrebuje. Medtem ko UX opisuje celotno izkušnjo, UI predstavlja konkretno oblikovanje in vizualno izvedbo, ki to izkušnjo omogoča. |
| UK eIDAS | UK eIDAS je britanska različica evropske eIDAS, ki si jo je Združeno kraljestvo prilagodilo po izstopu iz Evropske Unije. |
| Uporabniška izkušnja | Uporabniška izkušnja (UX / User Experience) pomeni, kako se uporabnik počuti pri uporabi izdelka ali storitve – od prvega stika do zadnjega koraka. Ne gre samo za to, ali nekaj “deluje”, ampak tudi za to, ali je enostavno, prijetno in intuitivno za uporabo. Pri e-podpisovanju dobra uporabniška izkušnja pomeni, da uporabnik do dokumenta dostopa hitro, ga enostavno podpiše (na telefonu ali računalniku) in pri tem lahko zaupa, da je postopek varen in zakonsko skladen. |
| Uporabniški vmesnik |
Uporabniški vmesnik (UI / User Interface) je “obraz” aplikacije ali sistema – kar uporabnik vidi in s čimer neposredno upravlja: gumbi, meniji, barve, ikone, tipografija in postavitev elementov na zaslonu. Dober UI je pregleden, estetsko prijeten in logično zasnovan, da uporabnik hitro najde, kar potrebuje. Medtem ko UX opisuje celotno izkušnjo, UI predstavlja konkretno oblikovanje in vizualno izvedbo, ki to izkušnjo omogoča. |
| USB žeton | USB žeton je naprava v obliki USB-ključa s čipom za varno shranjevanje digitalnih potrdil in zasebnih ključev. USB žeton ne potrebuje zunanjega čitalnika, ampak ga preprosto priključimo na računalnik, na katerem se uporablja skupaj z ustrezno programsko opremo. Zasebni ključ vedno ostane v žetonu in tako zagotavlja varnost in skladnost z eIDAS. Uporablja se za kvalificirano elektronsko podpisovanje dokumentov, varno prijavo v informacijske sisteme in avtentikacijo pri dostopu do občutljivih podatkov. |
| UX | Uporabniška izkušnja (UX / User Experience) pomeni, kako se uporabnik počuti pri uporabi izdelka ali storitve – od prvega stika do zadnjega koraka. Ne gre samo za to, ali nekaj “deluje”, ampak tudi za to, ali je enostavno, prijetno in intuitivno za uporabo. Pri e-podpisovanju dobra uporabniška izkušnja pomeni, da uporabnik do dokumenta dostopa hitro, ga enostavno podpiše (na telefonu ali računalniku) in pri tem lahko zaupa, da je postopek varen in zakonsko skladen. |
| Večfaktorska avtentikacija | MFA (Multi-Factor Authentication / večfaktorska avtentikacija) je varnostni postopek, pri katerem se za prijavo ali potrditev dostopa uporabi več kot en dejavnik preverjanja identitete. Medtem ko 2FA uporablja dva, MFA lahko kombinira dva ali več (geslo, mobilna aplikacija, SMS koda, prstni odtis, obrazno prepoznavo, varnostni ključ …). Če en varnostni element (npr. geslo) pade v napačne roke, do dokumenta še vedno ni moč dostopati brez dodatnih potrjevalnih korakov. V e-podpisovanju to pomeni zelo visok nivo zaščite, saj lahko podpis odda samo oseba, ki je uspešno prestala vse preverbe. |
|
ZVDAGA
|
ZVDAGA (Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih) je zakon, ki v Sloveniji določa pravila za ravnanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom. Nanaša se tako na klasične (papirne) kot na elektronske dokumente. Ureja, kako se gradivo ustvarja, shranjuje in varuje, kako se zagotavlja njegova avtentičnost in celovitost ter kako se dolgoročno hrani v arhivih. Za elektronsko poslovanje in e-podpisovanje je ZVDAGA pomemben zato, ker določa pogoje, pod katerimi so digitalni dokumenti veljavni tudi dolgoročno in jih je mogoče hraniti kot pravno zanesljiv dokaz. |
Kontaktirajte prodajo
