Nenehno. Odločili smo se zagnati simpatično mini kampanjo na temo spreminjanja stvari.
Ko smo bili še otroci, smo vsi doma imeli telefon. Tistega starega. Estetsko oblikovanega in v lepih barvah. Z zvitim kablom in številčnico, v katero si moral vtakniti prst, da si lahko poklical ljubljeno osebo. Ko si prišel na vrsto ...
Pa fotoaparate na filmski trak - 35 posnetkov. Kako smo pazili, kaj bomo posneli. In potem pričakovanje in občutek sreče, če si med 35 posnetki našel dva dobra. Nekateri smo filme celo sami razvijali in bili veseli, če je uspel samo en posnetek.
Za tiste, ki imamo zdravniški rokopis, je bil pisalni stroj božji dar. Pa kaj, če si se zmotil - Ctrl + Z je predstavljal bel lepljivi listek, ki si ga nastavil nad napačno zapisano besedo in jo še enkrat narobe natipkal, da se je bela barva prijela na papir. Potem si besedo natipkal pravilno.
In glasba ... Ploščo, ki si si jo zaželel, si tedne hodil poslušat v glasbeno prodajalno, preden si jo končno kupil, jo doma izvlekel iz ovitka, povohal, potem pa položil na gramofon in zraven bral besedila na ovitku. Ali pa kaseto, če nisi imel gramofona. Zagotovo si pa vedno imel pri roki svinčnik, ki je bil nujna dodatna oprema vsake kasete.
Stvari se spreminjajo.
Danes vse to nosimo v žepu, vse je samoumevno. Bi rad slišal nov komad? Ni problema, s par sprehodi s prstom po zaslonu ga poslušaš.
Dva dobra posnetka? Telefon nastaviš na subjekt in med 2000 posnetki ni hudič, da ne bo 200 užitnih. Če ne, pa v Instagramu za to poskrbijo filtri.
Pisalni stroj? Ko vidiš, kako mladci in mladenke vesele tipkajo po telefonu, vidiš, da je že prenosni računalnik iz mode.
Povsem logično je, da tudi avtogram ni več, kar je včasih bil. Ampak tudi to je za nekaj dobro.
Uporabili smo slikovni material baze slik Pexels.com:
