"Digital first" mora postati mantra slovenskih podjetij

Medtem ko je med pandemijo poslovanje B2C tudi pri nas doživelo velik pospešek v digitalizaciji, pa poslovanje B2B ni doživelo takšne ekspanzije, kot se to dogaja na razvitih zahodnih trgih.

Danes je za digitalizacijo poslovanja slovenskih podjetij značilna neenakomerna podpora poslovnim procesom. "Medtem ko so podjetja na nekaterih segmentih uspešno digitalizirala procese, pa drugje zaostajamo oziroma je napredek prepočasen. Usvojili smo e-račune, procese dela s strankami, prevzem blaga ali storitev pa še vedno poteka po klasični poti, papirno. In takih zaostankov je precej. O dodani vrednosti digitaliziranih procesov bomo govorili šele, ko bo izhodišče pomenil koncept najprej digitalno ('digital first'). Nismo daleč, je pa res, da je zadnjo miljo najtežje preteči," pravi Aljoša Jerman Blažič, direktor ljubljanskega podjetja SETCCE.

Storitve v oblaku znižujejo stroške digitalizacije

Praviloma se podjetja najprej lotijo digitalizacije delovnih procesov, ki se opravljajo najpogosteje. Še pred nedavnim je bilo nesmiselno razmišljati o digitalizaciji delovnih nalog, ki so se izvajale le občasno. To pa je spremenil nov poslovni model storitev v oblaku. Storitve modela "pay as you go" občutno znižujejo strošek na transakcijo in postajajo dostopne vsem, uporaba pa se lahko začne v minuti.

Kljub stroškovno izredno ugodnim možnostim, ki jih danes ponujajo storitve v oblaku, pa pri nas očitno še vedno manjka način razmišljanja "digital first". "Neverjetno je, da se po 21 letih, odkar smo dobili prvi zakon o e-dokumentih in e-podpisih, še vedno ukvarjamo s tem, kateri pristop je pravi, ali je podpis legitimen, ali lahko uporabimo e-dokument namesto klasičnega. Dve desetletji je res dolga doba in ponudniki so gotovo dobro premislili, kaj ponuditi trgu, da je varno, zakonsko skladno, cenovno utemeljeno in predvsem uporabno," je jasen Jerman Blažič.

Katera podjetja se pri nas digitalizirajo hitreje od preostalih?

Tukaj je treba ločiti zaprte od odprtih sistemov, pravi naš sogovornik. V zaprtih sistemih so stranke med seboj dogovorjene o obliki e-poslovanja in so pri tem zelo uspešne. Takšne primere najdemo, pravi sogovornik, v avtomobilski industriji, pri trgovcih in tudi v železniškem in letalskem prometu.

V odprtih sistemih se najhitreje digitalizirajo podjetja z večjim obsegom transakcij

Drugače je v odprtih sistemih, kjer stranke prek javnih omrežij razpolagajo z e-dokumenti. Tu je pristop lahko zahtevnejši, je pa primeren tudi za manjše obsege poslovnih transakcij. "Ne glede na to, v odprtih sistemih se še vedno digitalizirajo predvsem podjetja z večjim obsegom transakcij, kot so banke, zavarovalnice, telekomunikacije, avtomobilska industrija, tudi javna uprava. Ne smemo tudi pozabiti, da obstaja vrsta poslovnih modelov, ki temeljijo izključno na e-obliki. Denimo trgovci (Amazon, Mimovrste …), prevoz (Rayanair, Uber), dostava (Glovo, Wolt) in podobno," dodaja Aljoša Jerman Blažič.

Pri nas, v nasprotju s tujino, pri digitalizaciji še vedno prednjačijo velika podjetja, predvsem ko govorimo o posodabljanju posameznih procesov, denimo obračunih ali delu s strankami. Segment srednjih in malih podjetij pri nas še precej zaostaja, pravi direktor podjetja SETCCE. "Uporabe e-dokumentov, e-podpisov in podobno je tu še zelo malo. Morda je nekoliko bolje le pri e-računih. Priložnosti je še veliko, sploh glede na to, da pri nas prevladujejo mala in srednja podjetja."

SETCCE razvil e-podpis v oblaku

V družbi SETCCE so sicer razvili storitev e-podpisa v oblaku BetrSign. Tega lahko uporabnik uporablja le s pametnim telefonom oziroma tablico ali računalnikom. Podpisovanje v oblaku je tako postalo veliko bolj dostopno, saj od uporabnika ne zahteva tako rekoč nobene začetne naložbe. Stroški so povezani z dejansko uporabo, podobno kot uporaba telekomunikacijskih storitev.

E-podpis si dejansko lahko privošči katerokoli podjetje, ki sprejme tak naročniški model obračuna, ki mu lahko rečemo kar B2B-naročnine. To pa je pogosto, vsaj pri slovenskih podjetjih, velika težava. "V slovenskem prostoru čutimo precej velik odpor do takšnih naročnin. Začne se že s tem, da pravne osebe sploh nimajo plačilnih sredstev, kot je plačilna kartica. Tukaj je gotovo potreben miselni preskok, ki pa so ga mladi podjetniki že naredili in vidijo to bolj kot prednost načina dela," poudarja Aljoša Jerman Blažič iz SETCCE.

Vir: finance.si